Bogati ne verjamejo revnim, niti ga ne vidijo, ne slišijo ali ne govorijo

30. 07. 2019
6. mednarodna konferenca eksopolitike, zgodovine in duhovnosti

Če se ob občutno premožnejših ljudeh včasih počutite spregledane ali prezrte, to zelo verjetno ni le vtis, ki ga povzroča vaša nizka samopodoba.

Raziskave psihologov, povezane z razpletom družbenih neenakosti, dokazujejo, da se ljudje z višjim družbenim statusom premalo posvečajo manj srečnim. Pri opazovanju pogovorov med dvema neznancema so raziskovalci ugotovili, da tisti z višjim družbenim statusom v primerjavi s svojimi partnerji v razpravi pošiljajo manj znakov pozornosti, kot sta smeh ali nežno prikimavanje. Poleg tega so bili bolj nagnjeni k izražanju brezbrižnosti in nenadni prekinitvi pogovora ali gledanju skozi partnerja. Še več, tega vedenja bogati ali superbogati niso izkazovali le do, recimo, srednjega razreda, ampak se je nadaljevalo še nižje po družbeni piramidi. Podobno so ljudje s povprečno plačo navadno ignorirali ljudi z nizkimi dohodki.

Studie

Leta 2008 so raziskovalci z Univerze v Amsterdamu in Univerze v Kaliforniji preučevali par neznancev, ki sta drug drugemu opisovala svoje težke življenjske krize, kot so ločitev ali smrt partnerja, bolezen itd. Izkazalo se je, da premožnejši oz. močnejši ljudje so omalovaževali trpljenje revnih in na splošno kazali manj sočutja do njih. V drugi študiji so psihologi z newyorške univerze dali 61 prostovoljcem hoditi po ulicah Manhattna. Ob tem so nosili pametna očala Google Glass, ki so beležila, na kaj točno so bili njihovi nosilci pozorni med hojo. Vsem udeležencem je bilo rečeno le, da preizkušajo novo tehnologijo. Po tem sprehodu so morali izpolniti vprašalnik, v katerem so ocenili svoj socialni status. Iz nastalih posnetkov so raziskovalci ugotovili, da so ljudje, ki so se opisali kot bolj tečni, preprosto ignorirali tiste, ki so jih imeli za pripadnike nižjih slojev. Podobne rezultate je dala tudi naslednja študija, ko je bila tehnologija sledenja gibanja oči uporabljena v skupini študentov. Na zaslonu so jim bile prikazane fotografije, posnete iz storitve Google Street View. Bogatejši udeleženci študije so v povprečju porabili veliko manj časa za opazovanje ljudi kot njihovi revnejši kolegi.

Profesor psihologije z univerze Berkeley Dacher Keltner pojasnjuje, da se ljudje osredotočajo na tisto, kar bolj cenijo. Materialno in socialno višje uvrščeni ljudje so sposobni plačati storitve, ki jih potrebujejo, in se praviloma bolj zanašajo nase, zato drugim ljudem ne posvečajo toliko pozornosti. Nasprotno pa socialno ogroženi bolj cenijo svoje družbeno premoženje, torej ljudi v svoji okolici, ki lahko na primer zaprosijo za brezplačno varstvo otrok do vrnitve iz službe in podobno. Velike razlike v dohodku se sčasoma spremenijo v bistvene razlike v vedenju.

Premožnejši ljudje pogosto izražajo manj pozornosti do drugih

Medtem ko revnejši vzdržujejo intenzivne medčloveške odnose predvsem znotraj svojega družbenega razreda, premožnejši na splošno izražajo manj spoštovanja do drugih, najmanj pozornosti pa namenjajo tistim na dnu družbene lestvice. Ta dejstva niso le razlaga, zakaj vas na primer sosed ne pozdravi, ampak imajo lahko tudi resne družbenopolitične posledice. Bolj stoječe politične elite lahko zaradi pomanjkanja empatije zlahka spodbujajo socialno neprizanesljive ukrepe, kot so dvig davkov, zmanjševanje nadomestil za brezposelnost, ipd. Poleg tega nastane nekakšen socialni balon, ko se bogataši preselijo v zavetne soseske oz. obrobja mest, kjer manj srečnim sploh ni treba srečati srečnih. Potem je brez nujnega soočenja še toliko lažje druge družbene skupine prikazati v neugodni luči. Nasprotno pa lahko tesen osebni stik pomaga premagati vrsto predsodkov v celotnem družbenem spektru.

Od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja na Zahodu hitro narašča dohodkovna neenakost prebivalstva, ki je v države vzhodnega bloka prispela šele po padcu železne zavese. Zdaj, ob koncu drugega desetletja, po mnenju strokovnjakov dosega najvišje vrednosti v celotnem stoletju. Medtem ko je neenakomerna porazdelitev bogastva v družbi danes predmet razprav predvsem med ekonomisti, je njena rešitev morda na povsem drugem področju, v neenakomerni porazdelitvi solidarnosti in empatije.

Podobni članki