František Běhounek je bil pomemben in spoštovan češki fizik. Bil je študent slovite Marie Curie (edina oseba, ki je prejela dve Nobelovi nagradi), poznal je številne znane znanstvenike svojega časa, po drugi svetovni vojni pa je organiziral raziskave jedrske in sevalne dejavnosti na Češkoslovaškem. Verjetno najmočnejša izkušnja, ki jo je imel Běhounek, je bila njegova udeležba na polarni odpravi Umberta Nobila leta 2. Prve odprave leta 1928, med katero sta Nobile in Roand Amundsen preletela zračni prostor Severnega pola, so se udeležili le njegovi instrumenti, Běhounek pa je ostal na Spitsbergnu. Nobile je osebno izmenjal svojo udeležbo na drugi odpravi z Mussolinijem, Běhounek pa je nato med letom raziskal polarne kozmične žarke. Po brodolomu italijanske zračne ladje so razbitine več tednov preživele na ledenih gorah z le majhnimi zalogami, preden so jih zaradi njihovih ogromnih in mednarodnih prizadevanj rešili.

Poleg svojega znanstvenega dela je bil Běhounek tudi pisatelj, ki ni pisal samo znanstvenih člankov kot drugi znanstveniki. Napisal je poljudnoznanstvene knjige, pa tudi pustolovske in znanstvenofantastične romane za mlade. Tema brodoloma, ki ga je sam doživel, se nato v svoji fikciji razteza kot rdeča nit.

Zanimivo nas je, kaj piše o vesolju, nezemljah in skrivnostnih tehnologijah.

Morda je najbolj zanimiva njegova trilogija Action L, Robinsoni iz vesolja in On Two Planets.

Prva od knjig opisuje odpravo mladih začasnih delavcev na Luno. Polovica knjige je namenjena prikazovanju uspehov in neuspehov znanosti pred zgodbo romana. Prikazani so novi viri energije, žarki, ki topijo snov, razvoj medicine, kmetijstvo in vesoljski polet. V drugem delu knjige je avtorjeva najljubša tema razbitina na Luni, ki vodi do odkritja vesoljske (Marsovske) vesoljske ladje. Omeniti velja, da je Runner ta roman napisal že preden sta Clarke in Kubrick ustvarila svojo vesoljsko odisejo.

Zaplet Robinsonijevega romana Vesolje (spet Běhounkina najljubša tema brodoloma) je nekoliko podoben precej kasnejšemu filmu Armageddon. Ogromen komet ali planet prispe iz vesolja in grozi, da bo z trkom uničil Zemljo. Ljudje bodo poslali vesoljsko ladjo, da nanjo postavijo jedrske naboje. Prvotni načrt ne uspe, toda Zemlja je rešena in posadka, ujeta na kometu, mora najti način za reševanje. Morda je roman pred poznejšimi poročili o Nirimbi, morda pa je le idejno povezan z Vernovim romanom O kometu.

Roman Na dvou planetách ni izšel v češčini. Poročila o poljskem prevodu kažejo, da opisuje, kako človeštvo preučuje napredna tuja civilizacija. Ker je bil ta roman objavljen v času globokega komunizma, je posvečen predvsem kritiki ameriške družbe. Toda nezemeljsko opazovanje človeštva je še danes živa tema

Zanimiv je tudi roman Projekt smetar. Poteka na daljni Antarktiki, kjer kriminalec poskuša s posebno anteno vplivati ​​na energijo sevalnih pasov in pridobivati ​​moč z nadzorovanjem vremena. S tem romanom se je Běhounek odzval na odkritja pasov van Allena - in pravzaprav napovedal strahove, ki jih je kasneje vzbudil HAARP.

Tudi drugi Běhounkini romani se dotikajo tem mutacij in obstoja tajne nemške baze (ki jo postavlja v Afriko), vendar je to z vidika eksopolitike v omenjenih knjigah bistvenega pomena. Vprašanje je torej, ali je želel z vsemi temami samo zgodbo narediti posebno in zanimivo (vse te teme spadajo v zlati sklad znanstvene fantastike, ki se razvija od 19. stoletja), ali je vedel več kot njegovi sodobniki . Podobno to vprašanje velja tudi za druga podobna poročila danes.