Muzej Philadelphia je ukradeni ščit vrnil Češki republiki

22. 12. 2021
6. mednarodna konferenca eksopolitike, zgodovine in duhovnosti

Ta izjemen renesančni obredni ščit naj bi bil v muzeju Adolfa Hitlerja v Linzu v Avstriji. Zdaj se bo ta simbolični kos oklepa vrnil na Češko, kjer so ga hranili stoletja do nacističnega napada.

Ščit je okoli leta 1535 ustvaril italijanski kipar in slikar Girolamo di Tommaso da Treviso po načrtu Giulia Romana. 61-centimetrski ščit pripoveduje zgodbo o napadu rimske vojske na Novo Kartagino leta 209 pr.n.št. Slavni umetnik je skrbno uporabil "gesso" in kose zlata, da bi ponazoril podroben vojni prizor.

Ščit je pripadal zbirki zakladov, ki so jih ukradli nacistični vojaki med drugo svetovno vojno. Prepeljali so ga čez Atlantik pred skoraj osmimi desetletji. Danes je ščit v Filadelfijskem muzeju umetnosti. Direktor Timothy Rub je ta teden v izjavi napovedal, da bo ščit zdaj vrnjen na Češko, kjer bo razstavljen na Nacionalnem inštitutu za spomenike.

Ščit, ki prikazuje osvojitev Nove Kartage, izdelan v Italiji leta 1535. Avtor: Girolamo di Tommaso da Treviso. (PhilaMuseum)

Praznični ščit, ki povezuje starodavno in srednjeveško vojskovanje

Po Smithsonian Magu je bil ščit izgubljen po drugi svetovni vojni. Hynek Kmoníček, češki veleposlanik v ZDA, je dejal, da je to odličen primer restitucije. Dodal je, da bi moralo pravno sodelovanje med ZDA in Češko v prihodnosti služiti kot model za "mednarodno partnerstvo pri vračanju ukradene umetnosti".

Ustvarjalec simboličnega ščita Girolamo di Tommaso da Treviso je skušal potegniti vzporednico med rimsko zmago pri Novi Kartagini leta 209 pred našim štetjem in vojaškimi dosežki Karla V, svetega rimskega cesarja v 16. stoletju od 1519 do 1556 AD Leta 1535. Karel je zahteval zmago nad muslimanskim Otomanskim cesarstvom. Mesta po Italiji so takrat slavila cesarja. Direktor PMA Timothy Rub je v izjavi dejal, da je bil ščit najverjetneje uporabljen kot slovesni rekvizit med povojnimi praznovanji.

Plemeniti obredni bojni ščit za ljudi

Ščit je bil podedovan več generacij, dokler ni prešel v roke nadvojvode Ferdinanda. Ščit je hranil v gradu Konopiště, njegovem takratnem sedežu blizu mesta Benešov v srednječeški regiji. Prvo svetovno vojno je 28. junija 1914 začel devetnajstletni Gavrilo Princip, ki je v Sarajevu izvršil atentat na nadvojvodo Frančiška Ferdinanda. Ta zgodovinski dogodek je revolucioniral tudi sicer varno potepanje po starodavnem zatrepu.

Grad Konopiště, Benešov, Češka, 2011. Fotografija z dovoljenjem Zavoda za nacionalne spomenike (NPÚ), Češka republika (PhilaMuseum)

Dvorec Konopiště u Benešovi je veličasten štirikrilni trinadstropni obrambni objekt, ki je bil ustanovljen v 13. stoletju. Po priključitvi regije s strani Hitlerja leta 1939 je grad zasegla nova češkoslovaška vlada. Po navedbah PMA je bil ščit v tem času poslan v Prago, kjer je čakal na prevoz na Dunaj. Adolf Hitler je razmišljal, da bi ga vključil v svoj načrtovani Das Führermuseum, megalomanski muzej v Linzu v Avstriji.

Skrivnost nacističnega ropa

V izjavi Filadelfijskega muzeja pojasnjujejo, da je bila večina zakladov z gradu Konopiště vrnjena češkim oblastem. Ščit je bil eden od 15 predmetov, ki so že desetletja pogrešani. Leta 1976 je umrl Carl Otto Kretzschmar von Kienbusch, zbiralec srednjeveškega orožja, ki je zbirko podaril instituciji v Filadelfiji, v kateri je bil odkrit ščit.

New York Times poroča, da je leta 2016 skupina umetnostnih zgodovinarjev iz PMA in Češke republike odkrila inventarne sezname pred drugo svetovno vojno. Ostaja pa vprašanje, kako je iz povojne zaplembe zavezniških sil v Evropi prišel v zasebno zbirko Carla Otta Kretzschmarja von Kienbuscha v ZDA.

Eshop Sueneé Universe

Rosa De Sar: Marija Magdalena in ženska v Jezusovem življenju

Apokrifni Filipov evangelij pravi, da so Jezusa še vedno spremljale tri ženske po imenu Marie - njegova mati, sestra in zaročenka. Apokrifni Filipov evangelij pravi, da so Jezusa še vedno spremljale tri ženske po imenu Marie - njegova mati, sestra in zaročenka. Čeprav se to besedilo zdi simbolično, je resnična figura njegove matere Marije, polsestre in žene Marije iz Betanije ter svobodne svečenice Marije Magdalene.

Rosa De Sar: Marija Magdalena in ženska v Jezusovem življenju

Podobni članki