Večina znanstvenikov se strinja, da sledovi človeške civilizacije segajo 12000 let nazaj. A številne najdbe pričajo o povsem drugi preteklosti. Obstaja veliko templjev, zgradb in predmetov, ki dokazujejo obstoj naprednih civilizacij na Zemlji veliko prej, kot se običajno trdi. Mnogih od njih tradicionalna znanost niti ne priznava prav zato, ker so v nasprotju z njenimi dogmami.

V zadnjih letih so znanstveniki začeli bolj odprto gledati na zgodovino. Eden takih znanstvenikov je dr. Alexander Koltypin, geolog in direktor raziskovalnega centra za naravoslovje na neodvisni mednarodni univerzi za ekologijo in politične vede v Moskvi. V svoji dolgoletni karieri se je ukvarjal s preučevanjem številnih podzemnih struktur, predvsem okoli Sredozemskega morja, in v njih našel veliko skupnih elementov, ki so dokaz povezanosti teh krajev. Poleg tega so ga materialna sestava struktur, njihov proces preperevanja in ekstremne geološke značilnosti prepričali, da so jih ustvarile napredne civilizacije, ki so naselile Zemljo pred milijoni let.

Koltypinova ekipa trdi, da glavni arheologi določajo starost najdišč glede na starost naselij v njihovi bližini. No, nekatere od teh naselij so nastale na veliko starejših prazgodovinskih strukturah.

Na svoji spletni strani Koltypin navaja: »Ko smo pregledali strukture, nihče od nas niti za trenutek ni dvomil, da so veliko starejše od ruševin kanaanskih, filistejskih, hebrejskih, rimskih, bizantinskih ali drugih mest in naselbin, ki se nahajajo na njih ali v njihovi bližini." Med potovanjem po Sredozemskem morju je dr. Koltypin je natančno zabeležil in primerjal lastnosti različnih mest ter našel veliko podobnosti. V naravnem rezervatu Adullam Grove v bližini ruševin Hurvat je imel Burgin enak občutek, kot ga je imel, ko se je povzpel na vrh skalnega mesta Cavusin v Turčiji: "Prepričan sem bil, da so vsi pravokotni rezi, umetne podzemne strukture in raztreseni drobci megalitov so bili nekoč en podzemni megalitski kompleks, ki ga je erozija pretresla do globine nekaj sto metrov.'' Med njimi so na primer skalnata mesta Kapadokija v današnji Turčiji.

»Lahko domnevamo, da so kapadokijska mesta (vključno s skalnim mestom Tatlarin) služila kot bivališča običajnih prebivalcev, skalno mesto Cavusin (ali njegovi deli) pa je bilo rezidenca kraljev podzemlja. O njegovih prebivalcih (ali ali so bili ljudje) ne vemo skoraj nič, razen da so častili sončna božanstva (božanska načela – harmonija, življenje in naravni zakoni). Mnogo tisočev ali milijonov let kasneje je ta vera postala osnova za krščanstvo."

Nekatera območja v osrednjem, severnem Izraelu in osrednji Turčiji so bila izpostavljena, potem ko so odkrili do 100 metrov zemlje. Po Koltypinovih ocenah bi taka plast težko nastala v manj kot 500000 do milijonu letih. Domneva, da so nekateri deli kompleksa morda dosegli površje zaradi oblikovanja gorovja. Trdijo, da je sestava gradbenih materialov v Antaliji v Turčiji, v delu, imenovanem "najdišče Jernokleev", stara tudi do milijon let, čeprav po mnenju glavnih znanstvenikov izhajajo iz srednjeveškega obdobja. Zaradi premikov zemeljske skorje je nekatere dele zalilo morje. Na skoraj vseh lokacijah v Izraelu in na večini mest v Turčiji so na tleh apnenčaste usedline. Nekaj ​​podobnega je mogoče videti v Jonaguniju blizu japonske obale.

Megalitske strukture najdemo po vsem svetu in zdi se, da v svoji gradnji presegajo zmožnosti starih civilizacij. Kamni so se natančno prilegali brez uporabe malte, stropov, stebrov, obokov in vrat pa ni bilo mogoče ustvariti s preprostim orodjem. Stavbe, ki so jih Rimljani ali druge civilizacije pozneje ustvarile na njih ali v njihovi bližini, so popolnoma primitivne.

Drug predmet Koltypinovega zanimanja so skrivnostne sledi v osrednji Turčiji na območju nekdanje Frigije v današnji Anatoliji. Menijo, da so jih ustvarila inteligentna bitja pred 12-14 milijoni let. Vozila so se s kolesi zarila v mehko in morda vlažno podlago ter s svojo težo v njej naredila globoke utore, ki so se nato strdili. Geologi ta pojav prepoznavajo tudi na primeru dinozavrovih stopinj, ki so se ohranile na enak način.