Piramide Atlantide ali pozabljene lekcije v zgodovini (2.díl)

02. 05. 2017
6. mednarodna konferenca eksopolitike, zgodovine in duhovnosti

PROJEKT ATLANTID

Kaj vemo o Atlantidi? Kako se je razvila ta močna civilizacija in zakaj je dosegla tako neverjetne višine? Vprašanj je veliko, a obstajajo odgovori? Po mojem mnenju je bila v enem od virov predložena ena zelo zanimiva različica. Projekt Atlantida so visoko razvite civilizacije prevzele iz drobnejših svetov kot eksperiment, ki je potekal tukaj na Zemlji v 3. dimenziji. Udeležile so se ga številne civilizacije iz različnih delov večdimenzionalnega vesolja. Bili so torej predstavniki ne le 4., ampak tudi 5. in celo 6. stopnje. Vsaka raven predstavlja kroglo tanjše ravnine (na nek način za nas, ki živimo v 3. dimenziji, nevidnem svetu), za 4. dimenzijo se zdi 5. dimenzija nevidna.

Treba je opozoriti, da so bili ljudje sami v predpotopni civilizaciji sprva obdarjeni s paranormalnimi sposobnostmi, zato so jih imenovali "usmerjeni v prihodnost". Si predstavljate, koliko prerokov imamo? Morda jih bomo našteli nekaj deset, toda tukaj je celotna civilizacija takih ljudi. Še več, načela njegovega nastanka so nam tudi nerazumljiva, ker se bistveno razlikujejo od našega sedanjega razumevanja.

Kot primer si lahko predstavljamo, da je človeku uspelo pridobiti določeno mistično izkušnjo. Tega ni skrival iz sebičnih vzgibov ali iz domišljavosti, kot je to v navadi pri nas, ampak nasprotno, delil ga je z okolico. To izkušnjo so kasneje preučevali, dopolnjevali in izpopolnjevali, da bi kasneje služila celotni planetarni družbi. Tako je ta civilizacija živela brez deset tisoč let brez vojn in je v harmoniji in enotnosti dosegla vrhunec svojega razvoja. To obdobje lahko imenujemo rajska doba ali zlata doba, pravična družba enakopravnih državljanov. V hinduizmu je to obdobje znano kot Satya joga, prva od štirih jog ali obdobij v hindujskem in budističnem časovnem ciklu. Zlata doba resnice in čistosti. Absolutna razlika od naše tehnogene in materialistične družbe, ki živimo v Kaliyuzu. To je čas demona Kali, čas prepirov, kjer so roke in noge vezane z lažnimi znanstvenimi in verskimi dogmami. Na nek način je bila družba predpotopne civilizacije podobna komunistični ustanovi na planetarni ravni. V njem so imeli absolutno vsi dostop do znanja o Kozmični ravni in celo sam koncept duhovnosti je imel povsem drugačen pomen, ki ga sodobni človek sploh ni razumel.

Duhovnost ni pomenila dogme in čaščenja božanstva, ampak je pomenila poznavanje večdimenzionalnega vesolja in našega mesta v njem. Človek se ni bil prisiljen bati smrti niti neizogibnosti kaznovanja za grehe, ki jih je moral odkupiti v peklu. Nasprotno, govorili so mu o nesmrtnosti, množici svetov, neskončnosti vesolja in da smo vsi bogovi, ki smo le nekaj časa pozabili, kdo so, ker igrajo starodavno igro z imenom Življenje.

V mnogih pogledih je Atlantis po duhovnem razvoju in tehno-čarobnih dosežkih po določenem času dosegel vrhunec veličine. Atlantida ni bila država, otok, mesto ali kaj podobnega, ampak civilizacija v najširšem pomenu besede. Predstavljajte si imperij, ki nadzoruje dele kopnega na različnih delih sveta, ki niso geografsko povezani. Na začetku je bila zveza, ki jo je sestavljalo na desetine republik (na desetine kraljevin je omenjenih v Mahabharati). In njegovo središče je bil znameniti otok v Atlantskem oceanu, ki se najpogosteje pojavi zaradi iskanja. Atlantičani so s pomočjo visoko razvitih predstavnikov 4. in 5. stopnje gradili piramide tako rekoč po vsem planetu. Kompleksi so na nek način služili kot dobavitelj energije, ki je prihajala iz vesolja, tj. iz središča samega Stvarstva, pa tudi iz globin Zemlje. Stali so na natančno določenih mestih, bili so usmerjeni natančno v skladu z elektromagnetno mrežo planeta in so izpolnjevali vlogo svojevrstnega energetsko-informacijskega kompleksa.

Nekoč so skupne sile visoko razvitih civilizacij ustvarile zelo močan kristalni objekt, ki so ga z njihovim soglasjem predali skupini uslužbencev skupnega dobrega. Prilagodili so ga lastnim frekvencam in tako lahko z njim sodelovali na načelih medsebojne izmenjave energije, energijo črpali iz bistva samega Stvarstva in jo razdeljevali med vse člane celotne planetarne družbe. Pojavilo se je stališče, da so temu artefaktu kasneje dali različna imena v različnih zemeljskih mitih: Merkaba, skrinja zaveze, kamen Alatyrja, Chintamanija ali Logosa. Ta kristal je imel tako močno energijo, da je njegova moč presegla vse kristale, vzete na Zemlji.

Atlantijci so lahko s samo psihično energijo, nadzorovali energijo in snov na atomski ravni, ustvarili umetne portale, zmanjšali maso masivnih predmetov in jih premikali s pomočjo levitacije, redčenja snovi, kar omogoča rezanje in taljenje kamna. To so nato uporabili pri gradnji megalitskih zgradb, predvsem piramid. Popolnoma normalne so bile sposobnosti levitacije, teleportacije, materializacije predmetov z močjo misli, telepatija in premikanje med 3 po želji. in 4. dimenzije. Jasno je, da so jim vse te sposobnosti, tako kot predstavniki drugih prejšnjih ras, dali njihovi ustvarjalci. Če nekoliko prehitimo, postanejo vsi pogovori o naših izračunih 5 razumljivi. civilizacija, del našega DNK so zlonamerno blokirali visoko razviti kustosi.

Glavni vir energije in moči je preko služabnikov blaženosti dovajal neomejeno energijo celotnemu planetu, ki je nadzoroval ne le vse elemente, temveč tudi moč privlačnosti časa in prostora, kar je dalo priložnost pridobiti vse, kar si je človek želel.

Atlantiđani so bili izjemno napredna tehnično-magična civilizacija in njihova družba je bila predhodnica tistega, kar se v mitih in legendah imenuje bogovi. Njihova celotna infrastruktura je temeljila na uporabi kristalov in predmetov umetnega kristalnega izvora. Uporabili so tudi elektromagnetno moč svetlobe in zvoka. Hkrati je bilo osnovno načelo vseh teh naprav medsebojna povezanost zavesti osebe, ki jo nadzira, in kristalnih struktur. Za nekaj časa so kristali postali en sam kompleks. Niso bili samo koščki stekla, imeli so zavest in po našem današnjem razumevanju so bili bolj računalniki, naravnost močnejši. Če primerjamo raven sodobne znanosti s tistim, kar je tam obstajalo, potem bo naša na ravni kamene dobe, če že ne proterozoika.

Takrat so Altanci že imeli znanje in veščine za obisk skoraj vseh planetov v tem sistemu in ne samo v njem. Z lahkoto so lahko potovali med različnimi svetovi in ​​se preprosto premaknili iz 3. v 4. dimenzijo po želji, zahvaljujoč tehnologiji in umetnosti ustvarjanja zvezdnih vrat in portalov.

Obstaja veliko virov, ki trdijo, da so bili Atlantičani pri svojem delu miroljubni in so spoznavali svetove okoli sebe tako, da so jih skozi duhovni razvoj izpopolnjevali in spreminjali ter jih neločljivo povezovali s tehničnim napredkom. Seveda ta civilizacija v ničemer ni bila podobna naši, v kateri je vloga napredka razumljena le kot izboljšanje strojev. Ne, to je bila simbioza duhovnega in tehničnega. V nekem trenutku pa je ta civilizacija skrenila s te duhovne poti. Na duhovne ugodnosti je bilo popolnoma pozabljeno in v njihovi družbi so vladala nesoglasja. Začeli so nas spominjati nase: boj za oblast, vojne, protislovja in trpljenje množic. In potem je univerzalno delujoča naprava (kompleks piramid) začela delovati proti sebi. Z njegovo pomočjo niso več ustvarjali lepih stvari in prenehali razumevati skrivnosti večdimenzionalnega vesolja, ampak so začeli voditi bratomorne vojne. To pomeni, da je s tem kompleksom mogoče ne samo ustvarjati in izboljševati, temveč tudi uničiti. Atlantiđani so izbrali slednje.

Atlantske piramide ali pozabljene lekcije zgodovine

Več delov iz serije