Ko slišimo besedo satanizem, si običajno predstavljamo demone, žrtvovanje in pohabljanje živali. Navsezadnje o tem izvemo danes in vsak dan iz različnih medijev in cerkva. Jasno gledamo na satanizem = zlo, z drugimi besedami, da ljudje, ki izpovedujejo to smer, niso sposobni ljubiti in se ukvarjajo samo s tem, kako čim bolj oskruniti in oskruniti krščanstvo. Kako pa dojemajo sebe satanisti?

Satanisti menijo, da je Hudič nasprotnik ali nasprotnik. Tako se borijo proti statusu quo, za katerega verjamejo, da je v duhu kratkovidnega človeškega uma, ki ga poganjata neumnost in nevednost, ki se v današnji družbi širita kot rak. Namesto tega poudarjajo inteligenco, objektivizem, individualnost in zdrav razum, ki so povezani z določeno dozo sebičnosti.

Individualizem temelji tudi na prepričanju, da lahko samo človek nadzoruje svoje življenje, zato ga Bog nikakor ne more narediti boljšega za ljudi. Če na primer pogledamo Božička ali našega Božička, obstaja splošno pravilo: če posameznik ne verjame v to bitje, ga ne bo počastil s svojim obiskom ali mu kaj podaril. Satanisti trdijo, da tako delujejo vse religije, torej nekaj za nekaj, razen satanizma. Ne verjamejo v ničesar, česar ni mogoče videti, vključno s Satanom. Trdi, da je to v nasprotju z racionalizmom.

Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj se temu reče satanizem? Odgovor bi našli, kot trdijo sami privrženci te smeri, v zgodovini religije, kjer sta bili ves čas poudarjeni le vera in poslušnost. Nasprotno, individualnost in racionalno razmišljanje sta veljala za slabi. Dokaze za to trditev lahko najdemo na primer v tem, da je Cerkev do nedavnega požgala in prepovedovala knjige, ki so na nek način izzivale in nasprotovale splošni dogmi. Satanizem pa podpira in išče razlike. Zato Satana imenujejo nasprotnik ali nasprotnik teme.

Sodobni satanizem

Začetki satanizma segajo v globoko preteklost. Ima veliko oblik. Čaščenje hudiča in demonov. Vadenje čarovništva in pakta s Satanom v zameno za nadčloveške sposobnosti. Vudu in nekromancija ali celo poganstvo, v primeru, ko je posamezniku dana moč ravno po Hudiču. Vendar sodobni satanizem ne sledi nobeni od zgornjih navodil.

Začetki sodobnega pojmovanja satanizma segajo v leto 1966, ko je Anton LaVey obril glavo, opravil obred in napovedal ustanovitev Satanske cerkve. Glavna ideja je bila nasprotovati zahodnemu pojmovanju krščanstva in družbeni represiji z uporabo naravnega instinkta in želja.

Naslednja dela so vplivala na filozofijo Satanske cerkve:

- Aleister Crowley, opatija Thelem in knjiga Magick

- Cinična, antiteološka stališča Friedricha Nietzscheja

- Objektivizem Ayne Rand

- Phineas Taylor Barnum in njegov sodoben način glasne promocije

- Brutalna resničnost spisov avtorja, ki se je pojavil pod psevdonimom Ragnar Rdečebradi

Toda nazaj k LaVeyu. V začetku šestdesetih let je pred ustanovitvijo Satanove cerkve v svoji viktorijanski hiši imel polnočne črne maše. Številni visoki ljudje so se zanimali za njegovo delovanje in mu tako zagotovili nekakšen status lokalne legende, zato je ustanovil že omenjeno cerkev.

Leta 1969 je LaVey napisal Satansko Biblijo, ki je temelj sodobnega satanizma. Prodali so ga v več kot milijon izvodih in prevedli v več svetovnih jezikov.

Satanova cerkev je bila v šestdesetih in sedemdesetih letih zelo priljubljena. Obiskali so ga tudi zvezdniki.

Leto 1975 je bilo za Satanino cerkev v duhu velikih sprememb. Začelo se je cepiti na več vej.

Bilo je tudi leto, ko se je eden od visokih članov cerkve odcepil in ustanovil tempelj Seth. Svoje dejanje je zagovarjal z besedami, da LaVey ne verjame veliko v Satana, temveč ga jemlje kot prispodobo. LaVey je v Hudiču videl temno silo narave in ne nadnaravno bitje.

Med 1970 in 1992 je LaVey napisal še tri knjige: Čarovnica Satana, Satanistični obredi in Hudičeva beležnica.

V osemdesetih letih je v Ameriki prevladovala panika, ki je izhajala iz čedalje večje zavesti o satanizmu. Ta tema je bila predmet pogovornih oddaj, novic in časopisnih člankov. Pisalo je, da so satanski serijski morilci tavali po zemlji in odprli vrtce, ki so jih vodili pripadniki hudičevega kulta, kjer naj bi bili otroci zlorabljeni in žrtvovani. Celotna zadeva je dobila takšne razsežnosti, da se je v to vmešal tudi sam FBI. Vendar njena preiskava ni pokazala, da se je kaj takega zgodilo.

Po izidu Hudičeve beležnice leta 1992 je LaVey posnel film z naslovom Govori o hudiču, ki je bil pravzaprav dokumentarec o sebi, zgodovini satanizma in svoji cerkvi. Po zaslugi tega filma se je zanimanje za satanizem nekoliko povečalo, a pravi razcvet se je zgodil šele leta 1996.

Leta 1996 je izjemna umetnica Marilyn Manson izdala album Antichrist Superstar, kar je privedlo do vala zanimanja za satanizem brez primere, zlasti med člani tako imenovanega gotskega gibanja, ki je bilo bolj ali manj stvar mladostnikov. Mnogi mladi so se razglašali za sataniste, a namesto da bi bili oni, so prikrili svoj upor proti krščanstvu in staršem.

Vendar so bili za Satanovo cerkev zlata letina. Prošnje za članstvo so se samo pomnožile. Ironija pa je bila, da je med največjim razcvetom LaVeya ponoči umrl zaradi srčnega popuščanja v svojem domu 27.10 1997.

Satanova cerkev po smrti LaVeya

Ni presenetljivo, da je konec ustanovitelja Cerkve za nekaj časa ustavil delovanje satanske skupnosti. Bilo je tudi veliko posameznikov, ki so poskušali demistificirati in izpostaviti zasebno življenje LaVeya, tudi Cerkev.

Karla LaVey (Antonova najstarejša hči) in Blanche Barton (bila je avtor njegove biografije in tudi mati njegovega sina); oba sta se uvrstila na položaj visokih duhovnic Satanove cerkve. Po tem skupnem dogovoru pa se je Blanche izvlekla z LaVeyjevo zadnjo oporoko, v kateri je pisalo, da cerkev, vse premoženje in pravice do Antonovih knjig pripada njihovemu skupnemu sinu (njegovo ime je bilo Xerxes).

LaVeyjeva hči Karel je napadla to oporoko, češ da jo je njen oče napisal na smrtni postelji in pod vplivom močnih mamil. Blanchova volja je bila tako diskreditirana in treba je bilo doseči novo poravnavo.

Karla je nato očetovo zapuščino prenašala s predavanji na univerzah, sodelovanjem v televizijskih programih in radijskih postajah.

Leta 1999 se je odločila ustanoviti "Prvo Satanovo cerkev", ki je ideološko sledila Satanovi cerkvi.

Blanche zdaj prebiva v San Diegu in ni več vključena v upravo Satanove cerkve. Cerkev trenutno deluje prek spleta, uradno se nahaja v New Yorku, vendar v San Franciscu še vedno obstaja poštni predal, kjer ima Blanche zasebno pošto.

Po LaVeyjevi smrti leta 1997 se je pojavilo nešteto drugih vej satanskih kultov, vendar jih je večina omejena na internet.

DANES SATANIZMA

Satanizem je bil, je in bo šlo za individualizem, zato njegovi zagovorniki ne gledajo na trenutno "pravilno" politiko. To je sicer malo klišejsko, a vseeno drži: če hočeš postati satanist, se ne moreš pridružiti nobeni organizaciji. Samo vi sami nadzirate svoje življenje.

V prihodnjih delih: manifestacije satanistov v kulturi, politiki in družbenem življenju, devet satanskih grehov, devet osnovnih satanskih izjav, enajst satanskih načel in številne druge teme.