Izboljšati, spremeniti, doseči ideal. Raven trenutne genetike staršem že omogoča izbiro spola in barve oči bodočega otroka. V zadnjih letih poteka burna razprava o etičnosti fenomena »dizajnerskih« dojenčkov.

Ameriška televizijska postaja HBO je posnela dokumentarni film o zakonskem paru, ki se ni ustrašil javnega obsojanja in se je odločil z novo tehnologijo izpolniti svojo dolgoletno željo – imeti hčerko. Štorklja z veliko možnostmi.

Dr. Jeffrey Steinberg, ustanovitelj The Fertility Institutes, je specializiran za metodo predimplantacijske genetske diagnoze (PGD). Ta metoda omogoča odkrivanje genetskih napak in drugih značilnosti zarodka. Diagnostiko izvajamo pri umetni oploditvi pred vstavitvijo zarodka v maternico. Zdravniki lahko na stopnji "epruvete" ugotovijo, katere bolezni ogrožajo bodočega otroka, poleg tega pa lahko ugotovijo tudi spol in barvo oči zarodka.

Ker je med umetno oploditvijo navadno na voljo več in vitro oplojenih jajčec, imajo starši s pomočjo genetikov možnost izbrati najbolj zdrav zarodek (in po želji izbrati želeni spol ali barvo oči). In ta zarodek se nato vnese v maternico bodoče matere.

Izbira zarodka določenega spola bo bodoče starše stala od 16 dolarjev (umetna oploditev ni vključena). Verjetnost uspeha je 390 %.

Je preveč?

Deborah in Jonathan, par iz Los Angelesa, ki sta se, tako kot na stotine drugih, obrnila na Steinberga zaradi neplodnosti, da bi opravila umetno oploditev. Ko sta izvedela za možnost izbire spola otroka in se pozanimala o morebitnih boleznih, sta se odločila še za PGD.

"To je povsem logično, če obstaja možnost, da odkrije (zarodek) različne nepravilnosti in rodi zdravega otroka," je pojasnila Deborah.

In poleg tega si je par vedno želel dekle. Močne ženske so vplivale na njuno preteklost, zato želita Deborah in Jonathan vzgojiti neodvisni in inteligentni deklici.

Toda par se je odločil, da ne bo več izbiral otrokove barve oči, zdelo se jima je preveč. Par se je še vedno soočal z obsojanjem družine in prijateljev, ko sta izvedela, da želita izbrati spol otroka.

Dr. Steinberg napoveduje, da bo čez pet let mogoče celo določiti višino bodočega otroka.

Miši in drugi občutki

Današnji »dizajnerski« dojenčki niso rezultat nobene genske spremembe. Zdravniki le pregledajo zarodke in izberejo "najboljše". Toda danes že obstaja tehnologija CRISPR, ki omogoča vnašanje potrebnih sprememb neposredno v genom, resnica je, da zaenkrat to velja samo za rastline in živali.

Leta 2011 je kitajska vlada namenila znatna sredstva za razvoj biotehnologije. Del denarja je šel v Nacionalni center za raziskovanje mišjih mutacij v Nanjingu. Zaposleni na inštitutu se s poskusi na 450 glodavcih učijo spreminjati gene, odstranjevati nepotrebne in obdržati želene. Pri miših na primer odstranijo gene, ki so odgovorni za cirkadiani ritem, sladkorno bolezen oz. debelost.

Genetiki, s katerimi se je med snemanjem filma za HBO lahko pogovarjala dopisnica Isobel Yong, so bili prepričani, da ima CRISPR veliko prihodnost, da se lahko znebi številnih bolezni in celo uredi gen, ki določa stopnjo inteligence (a najprej imajo najti ta gen).

Isobel verjame, da bodo lahko starši, ko bodo znanstveniki vedno več spoznavali človeški genom, izbirali določene lastnosti svojih potomcev. In ljudje se bodo soočili z največjim moralnim problemom.

Razprava o etiki

Številni kritiki "dizajnerskih" otrok menijo, da bo možnost izbire lastnosti otrok zagotovo razdelila človeško družbo glede na finančna sredstva. Jasno je, da se bodo z napredovanjem poznavanja genoma pojavljale nove in nove možnosti za starše, način ustvarjanja otroka »na ključ« pa zagotovo ne bo postal cenejši.

Zagovorniki novih tehnologij trdijo, da je neenakost možnosti stara toliko kot človeštvo samo, nove priložnosti, ki se odpirajo premožnejšim staršem, pa nikakor ne bodo vplivale na trenutno stanje.

Pri umetni oploditvi se jajčeca vzamejo iz ženskega telesa in se umetno oplodijo v pogojih in vitro (v epruveti). Pridobljene zarodke hranimo v inkubatorju, kjer se razvijajo 2-5 dni, nato jih vnesemo v maternico, kjer se razvijajo naprej. Ta metoda je bila prvič uspešno uporabljena v Veliki Britaniji leta 1977.

Z vidika strokovnjakov za bioetiko (veda, ki se ukvarja z etično platjo človekovega delovanja na področju medicine in biologije) je to zelo zaskrbljujoča možnost, kjer bodo uspehi genetike pripeljali do sprostitve mednarodnih ras, podobno rivalstvu med ZSSR in ZDA v 20. stoletju. Obstaja še ena nevarnost, in to je izguba genske raznolikosti. Strokovnjaki se bojijo, da si bo večina staršev zaželela svetlolasih in modrookih angelčkov.

Genetiki poudarjajo, da je najpomembneje, da se nova znanja uporabijo v dobro človeštva, ne le za zadovoljevanje muhavosti ljudi in bogatenje klinik. Tehnologije prihodnosti naj ne bodo usmerjene v »okrasne« cilje, saj lahko to področje znanosti pomaga pri številnih dednih boleznih.

Bomo počakali

V zahodnih državah, kot sta ZDA in Velika Britanija, je trenutno prepovedano spreminjati gene zarodkov med umetno oploditvijo.

Resnica je, da je pred kratkim skupina znanstvenikov v Angliji dobila dovoljenje za spremembo genov zarodka v okviru raziskav vzrokov ponavljajočih se spontanih splavov.

V Rusiji je še vedno prepovedano izbirati spol potomcev pri umetni oploditvi, z izjemo dednih bolezni, ki so vezane na spol.

Isobel Yong meni, da v bližnji prihodnosti ne bo več "dizajnerskih" dojenčkov, saj znanstvenike čaka še veliko dela in študija s človeškim genomom. Dolgoročno pa nas čakajo velike spremembe.

"Pogovarjal sem se z biologi in drugimi strokovnjaki, ki napovedujejo, da bomo v 50 letih popolnoma spremenili način razmnoževanja, tako da bo seks z namenom razmnoževanja veljal za staromoden," je prepričan Yong.