[Zadnja posodobitev]

Na Wikipediji izvemo:

Osnovni brezpogojni dohodek je denominacija za redno denarno nadomestilo, izplačano vsem državljanom v enakem znesku. Kot že ime pove, izplačilo takšne dajatve ne bi bilo pogojeno s čim drugim, temveč je ugodnost, ki je popolnoma neodvisna od dohodka, socialnih razmer itd.

Zamisel o splošnem osnovnem dohodku sega v sredino devetnajstega stoletja in jo je navdihnil Charles Fourier. Danes pa v sebi nima ničesar utopičnega. O tem nenavadnem poskusu socialne pravičnosti v družbi razpravljajo v Severni Ameriki, Braziliji, Južni Afriki, pa tudi v Evropi, zlasti v Nemčiji in Švici. V Braziliji jo imajo celo na dnevnem redu vlade. Pri nas je osnovni dohodek načrtovan do program Piratske stranke, na Slovaškem ga spodbuja predsednik SaS R. Sulík.

Osnovna ideja je, da imamo z ustavo zagotovljene temeljne pravice, ki nam omogočajo svobodno življenje, izražanje, delo in ustvarjanje vrednot. Temeljna pravica vsakega od nas je živeti dostojanstveno, imeti prostor za življenje, jesti, se izobraževati itd. To bi lahko primerjali s časom osvoboditve sužnjev in vsi dobili pravico, da ima svojo zemljo samostojno in . Danes bi morali biti upravičeni tudi do svoje zemlje, vendar v obliki osnovnega dohodka. Ne le za delavski srednji razred, ki dela, ampak ponavadi samo za preživetje in osnovno varnost, ampak tudi za mlade, ki šele vstopajo v življenje, so polni idealov in idej, kako izboljšati in izboljšati, kje in seveda tudi za starejše, ki v družbo prinašajo izkušnje in vrednote zrelih ljudi.

V ekonomskem sistemu sodobnih podjetij so delovna mesta eden najpomembnejših pomanjkljivih virov. To je mogoče uporabiti za utemeljitev postopnega obdavčevanja ljudi, ki delajo v korist tistih, ki po odbitku osnovnega dohodka nimajo delovnih mest. To bi pomenilo zaslužek za mlade, revne, družine, upokojence in hitro zmanjšanje dohodka za zgornjo skupino, ki nabere največji del.

Tu se pojavi vprašanje, kdo bi še delal, če mu ne bi bilo treba. V Nemčiji so anketirali in ugotovili, da bo 80% ljudi delalo, tudi če bi njihov osnovni dohodek zagotavljal njihov obstoj. Nekateri so priznali, da bi nekaj časa izrabili svoj prosti čas, potem pa bi vseeno začeli z delom. Drugi del anketirancev je odgovoril, da bodo delali s krajšim delovnim časom, drugi pa so dejali, da bodo delali drugje, na področju, ki jih veseli, in so tam bolj koristni. Vendar pa je veliko tistih (60%), ki si ne morejo predstavljati brezposelnega življenja, vendar dodali, da ne verjamejo, da nihče od upravičencev ne bi delal, kar je žalostno nezaupanje, ki se ne ujema z rezultati raziskav.

Delovna mesta trenutno izginjajo v gospodarsko razvitih državah in ta trend se bo nadaljeval. Ljudje se že generacije pridno trudijo, si izmišljajo in si prizadevajo, da ne bi enkrat morali delati. Prihaja čas. Skoraj vsa delovna mesta delajo ljudi na močan in izpopolnjen način, v računalniških krmilnikih, ki nenehno zmanjšujejo potrebo po človeškem delu. Stroji delujejo ceneje, hitreje in učinkoviteje. Ljudje poskušajo z ostrimi komolci zaslužiti svoje mesto na soncu, zaslužiti za preživetje in ohraniti službo. Dela bo vedno manj, in namesto da bi vsem pripadal, ga prevzame le peščica bogatih ljudi.

Osnovni dohodek ne temelji na načrtovanem gospodarstvu, temveč na potencialu samouresničevanja prebivalstva, ki je prepuščen svojim, kako ravnajo s koristmi odpravljanja tveganj samokritičnega obstoja. S to teorijo je prišel tudi Belgijec Van Paris. Pri nas je njegovo knjigo prevedel in komentiral akademik Mark Hrubec in njegov sodelavec. Marek Hrubec še naprej obravnava to temo, pa tudi veliko število krogov in gibanj, pobud in organizacij.

član Gusarske zabave, Václav Klecanda, je prišel s projektom Splošni osnovni dohodek. Pa vendar je največji dosežek Evropska državljanska pobuda za brezpogojni osnovni dohodek.

Evropska pobuda za dohodke

14. Januarja je 2013 sprejel Evropsko državljansko pobudo za osnovni dohodek in sprožil letno kampanjo v vseh državah članicah EU. Ali 14. Januarja mora 2014 doseči najmanj 500 milijonov državljanov Evropske unije in prejeti milijon podpisov, vsaj od držav članic 7. Če bo uspela, bo morala Evropska komisija natančno preučiti načela brezpogojni osnovni dohodek in javno predstavitev v Evropskem parlamentu.

Eden prvih spontanih ugovorov glede osnovnega dohodka je, da ljudje ne bodo delali in bodo več dni ležali v postelji neuporabno. Ta izjava temelji na značilnem sodobnem razmišljanju, ki ga ljudje delajo, ker so v to prisiljeni zaradi eksistencialnih razlogov. Prisiljeni so delati preprosto zato, ker morajo narediti dolgove. Če ne bi bili prisiljeni, ne bi naredili ničesar.

Drugo vprašanje je lahko: "In od kod denar?" Upoštevati je treba, da je trenutno sistem davkov ter njihovo pobiranje in prerazporejanje v obliki socialnih prejemkov tako zapleten, da neposredno govori o korupciji. Brezpogojni osnovni dohodek predvideva, da bo edini pavšalni davek 50-odstotni davek na dodano vrednost (aka DDV). Iz tako zbranega denarja se osnovna dajatev izplača vsem po pavšalni osnovi in ​​financirajo druge storitve splošnega pomena. V praksi to pomeni veliko poenostavitev uprave in ob uporabi filozofije transparentne vlade in e-uprave nedvoumen nadzor nad pretokom denarja. Vsakdo bo imel možnost spremljati upravljanje virov.

Vedeti je treba tudi, da je državni aparat storitev državljanom, ki ga plačujejo s svojim denarjem. Tako država služi državljanom in ti naj bi bili vrhovni izvajalci volje družbe kot celote.

Ključni principi NZP ponazarjajo film:

Viri: SeniorTip, Tvoja stvar, Deník Referendum