David Icke: Živimo v fatamorgani in iz nje se moramo zbuditi! Samo neskončna ljubezen je resnična, vse ostalo je le iluzija.

Laž, v kateri živi človeštvo, je tako velika, absolutna in vseobsegajoča, da velja za univerzalno resnico, splošno veljavno in sprejeto. Ta laž je tolikšnega obsega in globine, da je jasno, kako sistematična je njena podpora in uveljavljanje. Nanjo nismo naleteli po naključju; temelji na dobro premišljenem načrtu. Ljudje ne poznajo prave resničnosti, ki jo doživljajo, ker je na delu skrita sila, ki ne želi, da bi jo spoznali. Ta moč nadzoruje izobraževanje, Povprečna, znanost in vero, tako da sem kmalu dobil odgovor na prvotno vprašanje, zakaj so bili dokazi o dejstvih zamolčani. Toda toliko več je bilo, kar sem odkril in razumel, ko so se povezave začele združevati in tvorile čudno sliko zame. Odkril sem, da je vsa človeška družba prevara, simulacija računalniško podprt realnost in naš planet je en velik Alcatraz, ker je tako načrtovan.

Da ne živiš v zaporu? Zakaj torej velika večina ljudi počne tisto, česar ne želi, in nasprotno, ne počne tistega, kar želi? Zakaj smo ljudje nesrečni, ko se zjutraj oglasi budilka, namesto da bi bili veseli, da se začenja nov dan? Zakaj je 35 % anketirancev v britanski raziskavi reklo, da je njihovo delo nesmiselno? Zakaj ljudem že misel na konec tedna pomaga preživeti delovni teden, otroci pa se veselijo zvonjenja, ki jim naznani, da jih bodo pazniki izpustili vsaj do naslednjega dne?

In tudi takrat so te predstave o začasni svobodi bolj relativne kot resnične. To sem prebral na internetu: Pojdi v službo, poroči se, imej otroke, obnašaj se normalno, hodi po pločniku, gledaj televizijo, spoštuj zakone, varčuj za upokojitev in ponavljaj za mano ... Jaz sem samski. Kako je lahko kdo svoboden, ne glede na to, kaj počne, če sploh ne ve, kdo je, kje je in od kod je prihaja iz.

Temeljno za ohranjanje množičnega nadzora nad človeštvom je vera v lažni, lažni jaz. Misliš, da veš, kdo si, pa ne. To nisi res ti. je Že, v katero verjamete, ker vas je globalna zaporniška država sprogramirala in zmanipulirala, da vanjo verjamete. Šele ko se začneš zavedati svoje napake Že, boste razumeli, da je Zemlja zapor. Lažni, lažni Že je fantom, konstrukt, produkt zmanipulirane percepcije. Zatiranje človeštva temelji na prepričanju, da je napačno Že ali si. In vse ostalo je odvisno od tega. Opredelitev pojma fantom zajamejo samo bistvo ponaredka Že: Je nekaj, kar čutimo, vidimo, slišimo ali zaznavamo, vendar ni fizično resnično; Podoba, ki jo najdemo samo v umu, iluzija; Izmišljen, neobstoječ, pogosto namenjen zavajanju; Nekaj, za kar verjamem, da je resnično, čeprav je iluzija.

Ta ponaredek Že je kot prenesena programska oprema, ki določa našo identiteto – ime, narodnost, raso, kulturo, verski ali znanstveni sistem prepričanj, družinsko zgodovino, življenjsko zgodbo in različico resničnosti, ki jo predstavljajo izobraževalni sistem in mediji. Ti viri informacij in dojemanja določajo, za kaj se imajo ljudje. Ker človeško pozornost usmerjamo skoraj izključno na pet čutov, smo postali izolirani od vpogleda, znanja in razširjene zavesti. Neskončni jaz, ki presega fizično telo. Že, ki lahko vidi, zaznava razume, kaj lažni jaz ne morem

Neskončni jaz govori nam skozi intuicijo in védenje, stanje zavesti, ki presega misel in omejeno zaznavanje petih čutov. Če izgubimo stik z Neskončni jaz, se znajdemo izolirani lažni jaz in naš edini vir informacij o življenju in vpogleda v svet je tisto, kar nam posreduje Sistem obrazec izobraževanje, preko medijev in znanosti ter na druge načine, odvisne od strogo nadzorovane resničnosti petih čutov.

Ko ostanemo povezani s svojimi Neskončni jaz, vidimo svet, kakršen je. Ko izgubimo to povezavo, jo vidimo takšno, kot nam je rečeno, da je.

krogla Neskončni jaz podobno opisali ljudje, ki imajo izkušnje ob smrti (Preberite: Izpoved nevrokirurga: življenje po življenju obstaja!) in drugi, ki so bili nekako osvobojeni kratkovidnosti telesa in duha lažni jaz. Eden izmed njih je to zunajtelesno stanje opisal takole: ...vse od začetka, moje rojstvo, moji predniki, otroci, žena, vse zaznam naenkrat v enem trenutku. Videla sem vse o sebi in vseh okoli sebe. Videla sem vse, kar so mislili tisti trenutek in prej, kaj se je zgodilo prej in kaj se je dogajalo tisti trenutek. Tam ni časa, ni časovnega zaporedja dogodkov, ni omejitev, pa naj gre za razdaljo, čas, kraj. Lahko sem bil kjer koli sem želel hkrati.

Še zadnjič Neskončni jaz (ali vsaj del tega), vendar je v večini ljudi moč, ki jo bom razkril tukaj, utišala, tako da lahko množično nadzoruje celotno človeštvo. Ko je naša pozornost ujeta v lažni jaz, brez kakršne koli druge perspektive, postanemo preprosti v rokah despotske skrite moči, ki je ustvarila in nadzoruje človeško družbo, v kateri živimo danes.  Lažni jaz ni važno kdo smo, ampak kaj doživljamo. Zmeda med obema (in manipulacija, ki vodi do te zmede) je nadzor nad človeštvom, programirane omejitve in globalno dojemanje nemoči. Mali jaz.

Neskončno zavest lahko primerjamo z oceanom, čutno zavest pa z grebenom vala ali osredotočeno točko v oceanu. V trenutku, ko pet čutil izgubi stik z oceanom in deluje samostojno, izolirano, postane lažni jaz. Pravijo, da stvari ne vidimo takšne, kot so, ampak takšne, kot smo.

Preizkušanje samega sebe in realnosti je pri večini nekje povsem na obrobju zanimanja. Kdo sem? To je pogosto zadnje vprašanje, ki si ga ljudje zastavijo, in ne prvo, kot bi moralo biti. V primerjavi z na videz ključnimi vprašanji, kot so: Kaj naj naredim za delo? Kaj naj oblečem? Kateri telefon naj kupim? Kako zaslužim veliko denarja? S kom naj se poročim? Kam naj grem v soboto zvečer?

Za mnoge ljudi je na primer šport daleč pred vprašanjem: Kaj je resničnost? Ne pravim, da se ne bi smeli ukvarjati s temi praktičnimi vprašanji ali da nam šport ne bi smel biti hobi in zabava. Tudi sam se tako počutim, a brez prave perspektive blokiramo periferni vid, ki je bistvenega pomena, da vidimo, kaj nam skuša vladajoča oblast prikriti. To je tisto, kar ne želijo, da vidimo.

Leta 1984 je George Orwell zapisal: »Nogomet, pivo in predvsem igre na srečo so zapolnili obzorje njihovih misli. Ni jih bilo težko imeti pod nadzorom.« Kako naj odgovorimo na katero koli vprašanje, ne da bi si bili jasni o glavnih, to je kdo smo, kje smo in kakšna je realnost, ki jo vsakodnevno doživljamo.

Človeštvo se utaplja v zmedi in kaosu, ker ne razume same narave sveta, kako vpliva na nas in mi nanj. Kako vplivamo drug na drugega in da sami ustvarjamo svojo realnost, če nam je to všeč ali ne. Smešno je, da se večina otrok o vodi nauči v šoli že v mladosti, ker velja za absolutno osnovni del izobraževanja, hkrati pa lahko celo življenje preživijo, ne da bi se zares ukvarjali s samo realnostjo. Svoje predstave, mnenja in prepričanja nato prepustijo sebi lažni jaz. Hodijo v spanju skozi življenje, medtem ko verjamejo, da so budni. Oči imajo zavezane z ruto in prepričane so, da dobro vidijo.

Se spodobi, da se imenuje zaspanec, ker lažni jaz živi v podzavesti in narekuje zavestno vedenje, reakcije in zaznave, ki jih zavest zmotno ima za svoje. Vse izkušnje, pravila, predpise in ukaze, kaj smemo in če ne, ter sistemsko programiranje realnosti naša podzavest absorbira in na njihovi podlagi gradi lažno identiteto, ki jo imenujem lažni jaz, ki živi v fatamorgani.

Zavest se le malo zaveda, podzavest pa absorbira vse. Subliminalni oglasi in sporočila ciljajo na podzavest, ki jih potiska v zavestni um v obliki odločitev: naredil bom to nebo To bom kupil tam. Subliminalna sredstva pod pragom zavestnega uma in vsaj 99% informacij, ki jih prejmemo, gre neposredno v podzavest, kjer prebiva naša lažni jaz.

Naša podzavest komunicira prek simbolov, zato so sanje skoraj vedno simbolične in le redko dobesedne. Sistem ima svoj simbolni jezik, ki ga razlagam v knjigi, saj skuša našo percepcijo programirati skozi podzavest.

Kaj je naša fatamorgana Že, naš lažni jaz? To je program. Program, sestavljen iz neskončnih podprogramov, imenovanih človeške lastnosti in vedenja. To ne pomeni, da smo - naši neskončnega Jaza – smo program. Samo naše manipulirano dojemanje nas samih in realnosti je program, ki odloča o tem, kaj ljudje mislijo, čutijo, počnejo, ne počnejo, kaj podpirajo in kaj zavračajo, ustvarjajoč sam koncept tega, kar označujemo kot naše lastnega Jaza a življenje.

Kar imenujemo življenje, je program, ki mu sledi drug program – lažni jaz živeti v fatamorgani. Skozi knjigo boste videli, da to pojasnjuje številne skrivnosti in navidezna protislovja v življenju. Ko enkrat pogledaš na svet s tem zavedanjem, skrivnost izgine kot para nad loncem. Lažni jaz so programirani za programiranje drugih lažni jaz. Otroci vstopijo v to realnost s potencialom izražanja razširjene zavesti neskončnega Jaza, toda starši, ki so sami že programirani, so se nemudoma lotili nalaganja lastnih duhovitih zaznav v svoje otroke. Največkrat se to zgodi z na videz dobrimi nameni, a po mnenju koga? Po navedbah lažni jaz. Jim Morrison, frontman skupine The Doors v šestdesetih letih, je to rekel takole: »Najbolj ljubeči starši in sorodniki storijo umor z nasmehom na obrazu. Prisili nas, da uničimo bitje, ki v resnici smo: to je zelo subtilen umor.'

Najnovejša knjiga Davida Icka Life in a Phantom (..and how to wake up from it!), v izvirniku Fantomski jaz, je izšla v češkem prevodu.

 Nalaganje ...