Boeing je ladjo pripravil za astronavte CST-100 Starliner. Zdaj NASA je za ta prihajajoči polet napovedala menjavo posadke. Zaradi zdravstvenih razlogov se tega leta ne bo udeležil Eric Boe, zastopal pa ga bo izkušeni astronavt Mike Fincke. Fincke bo letel z NASA astronavtom Nicole Aunapa Mannom in Chrisom Fergusonom, ki sta pred tem letela z NASA.

Preskusni let posadke je predviden za 2. polovica letošnjega leta, ob predpostavki, da bo test spomladi potekal brez težav.

Mike Fincke

Mike Fincke je postal astronavt leta 1996. Letel je v treh predhodnih misijah, med drugim tudi v dveh daljših bivanjih na Mednarodni vesoljski postaji. Eden od letov se je imenoval STS-134. Poslanstvo STS-134 je bil zadnji polet Space Shuttle Endeavora. Glavne naloge misije so vključevale povezovanje spektrometra AMS-02 (Alpha magnetni spektrometer 2) in EXERESS Logistics Carriers 3 zunanje platforme do Mednarodne vesoljske postaje. Med misijo so se odvijali vesoljski poleti 4. Na krovnem astronavtu Andreja Feustela je bil plišasti lik češkega malega mola. To poslanstvo je izjemno tudi v tem, da je Mike Ficke postavil rekord v dolžini potovanja v vesolju (381 dni).

Fincke sodeluje z Nasinimi poslovnimi partnerji od 2013, so v izjavi zapisali Nasini uradniki.

Chris Ferguson

Chris Ferguson tesno sodeluje z Boeingovo ekipo Starline. Nicole Aunapu Mann se je pridružila Fergusonu, ko je NASA prvi dve leti dodelila astronavte Zmajeva posadka. Ta vesoljska ladja naj bi letos opravila poskusni polet.

Dragon 2, prej imenovano kot Zmaj V2 nebo DragonRider, je druga generacija vesoljskih plovil SpaceX. Moral bi obstajati v različici brez posadke, imenovani Dragon 2, kot tudi v pilotirani različici pod oznako Posadka Dragon, ki se razvija v okviru Nasinega programa CCDev, v katerem je bil Boeingov CST-100 Starliner naročen za polete s posadko do ISS. Ime je povezano z oskrbovalno ladjo Dragon. Posadka Dragon je namenjen predvsem prevozu ameriških astronavtov do Mednarodne vesoljske postaje (ISS), za katero naj bi v skladu s pogodbo opravil 2 do 6 letov s posadko najpozneje leta 2017. Lahko pa se uporablja tudi za prevoz do zasebnih vesoljskih postaj, kot je načrtovana vesoljska postaja Bigelow.

Ladja bo opremljena z drugim vozliščem, ki bo temeljilo na NASA-ovem priključnem sistemu, ki bo dovolite samodejno pristajanje na orbitalni postaji.

Za razliko od drugih sedanjih ladij bo Dragon 2 pristal na motorni pogon z 8 motorji SuperDraco brez padal. Ti bodo ladji na voljo samo v nujnih primerih. Motorji SuperDraco bodo zamenjali tudi klasično kupolo za hitro reševanje posadke s klančine. Zahvaljujoč tej metodi pristanka ne bo potrebna draga reševalna akcija in bo za posadko bolj udobna. Podobno prednost, podobno kot običajno letalo, so imeli le ameriški vesoljski čolni, ki so pristali na vzletno-pristajalni stezi. Sistem za pristanek motorja razmišlja tudi za Rusko federacijo vesoljskih plovil.

Nosilec Dragon 2 bo raketa Falcon 9, ki že prevaža oskrbovalne ladje Dragon, v prihodnosti tudi njena konfiguracija DragonLab. Druga načrtovana različica Zmaja je bil RedDragon za prevoz znanstvenih instrumentov ali zalog na Mars. Odletel naj bi na raketah Falcon Heavy. Prva misija s posadko je predvideno aprila 2019.

Vsak testni let posadke se pridruži vesoljski postaji in se vrne na Zemljo.