Spori v podjetju. ATLANTIDA vs. ATLANTIDA HIPERBORJA

Kaj je pripeljalo tako močno civilizacijo do protislovij, ki so se nato končala s propadom? Odgovor ni zapleten, poglejte samo našo civilizacijo, kajti dogajanje pri nas se je zdaj dogajalo pred tisočletji v Atlantidi. Po eni strani gre za željo po neomejeni moči in služenju lastnemu Egu (temna stran). Po drugi strani gre za enakost vseh članov družbe in služenje drugim (svetla plat). Pravzaprav ni nobenih konstruiranih gradacij zla in dobrega, samo da bi razumeli bistvo, ne smemo gledati na posledice, ampak na vzrok. Vzrok je bistvo vsega. Zakaj nadaljujemo tako ali drugače? In kakšna je njegova gonilna sila? Mislim na koncepte dobrega in zla, saj v njih skušamo vtisniti svoje razumevanje sveta. Živimo v dvojnosti in ti koncepti so za nas najbolj pravilni za vrednotenje. Toda ali je res tako? Dejansko pojma dobrega in zla v vesolju kot taki ne obstajajo, so le služenje sebi in služenje drugim. In prav ti koncepti so glavni vzrok, koncepti dobrega in zla pa so posledica in kritje za moteče dejavnike. Za primere ni treba iti daleč. Če to uporabimo v povezavi s civilizacijo, dobimo naslednje:

recimo, da se ena od držav sveta ukvarja z izvozom demokracije, torej dobro ali blaginjo za vse. Pod krinko teh konceptov uničuje države, strmoglavi nepopustljive vladarje in za cent kupi sredstva teh držav. Posledično planetarna elita postane še bogatejša, planetarna družba pa revnejša in odvisnejša. Na ta način pod pretvezo dobrega diktatura manjšine poteka z majhnimi, a določenimi koraki na planetu, tj. diktatura nemoralnih ljudi s hipertrofiranim egom. Na koncu je družba zavedena in zavedena. Bistvo je v tem, da je s pojmi, kot so dobro in zlo, enostavno manipulirati tako, da črno poimenujemo bela in bela črna, kar je primerno. Kaj takega je seveda mogoče le v družbi z vertikalno hierarhijo, kajti vsa orodja nadzora množice, torej mediji in družbene institucije, so v lasti elite.

Pogosto mislimo, da gre naša civilizacija s spreminjanjem režimov (suženjski, fevdalni, kapitalistični) na pot izboljšanja, v resnici pa je to zabloda. Ker tako suženjstvo kot najbolj razvita kapitalistično-demokratična predstavljata eno in isto stvar, z edino razliko, da suženjstvo ni tako očitno in divjaško (mučenje) kot prej, je pa vseeno enako. Blago upravljanje z informacijsko tehnologijo naredi ljudi odvisne in obvladljive, kar v bistvu lahko primerjamo s suženjstvom.

Družbi obstajata le dva tipa.

Prva je družba s horizontalno hierarhijo, kjer gre predvsem za enakost vseh državljanov. Vsak član družbe ima enake pravice, odprt dostop do informacij o ureditvi sveta in vlogi posameznika v njem. Viri planeta v takšni družbi pripadajo enako vsem, denarni sistem ne obstaja, ker ni potreben.

Druga je družba z vertikalno hierarhijo. Takšna ustanova pripada temnim svetovom. V njej so viri razporejeni neenakomerno, natančneje pripadajo le zgornjim deset tisoč (eliti), znanje o svetovnem redu je ljudem skrito, torej da je dostop do informacij zaprt. Sem je potisnjen kult Ega, ki se kaže tako v veri kot v vrednotah, ki prevladujejo v takšni družbi. Na državni ravni so ljudje prisiljeni v predstave o narodni nadvladi, to je nacionalizmu, ki je na nek način ego države. Neizogiben atribut je denarni sistem, ki je ključnega pomena pri upravljanju in manipulaciji z množicami.

Zgodnje stanje pomožne civilizacije je bilo homogeno; to je bila družba enakovrednih državljanov, ki so živeli v harmoniji s svetom okoli njih, ki so poznali skrivnosti večdimenzionalnega vesolja in ki so izbrali pot duhovnega razvoja. Od vsega začetka je ta družba služila skupnemu dobremu.

Nato se je pojavil del ljudi, ki ga je vodila visoko razvita temna civilizacija iz 4. dimenzije, ki se je odločila, da bo prevzela oblast na planetu v svoje roke. Ker je bila družba homogena, je trajalo nekaj časa, da se je razšla. Zaradi tega je bila ustvarjena kasta duhovnikov, ki je nato prevzela oblast na delu ozemlja. V predpotopni družbi je bilo duhovništvo po eni strani podobno našim tajnim društvom in po drugi strani finančni eliti, čeprav so ti koncepti v bistvu enaki. Duhovniki so ljudem ponujali dostop do informacij, jim vsiljevali vero in poslabšali karmo prebivalstva, tudi s tem, kar se nam zdaj zdi popolnoma neškodljivo, to je uživanje mesa. Toda v poznejšem obdobju je šlo za ideološko vojno med obema sistemoma. V predpotopni družbi se je najprej začel tajni odpor, ki je dokaj hitro dokončno razdelil družbo, konflikt pa se je pojavil v obliki fizičnega, energijskega in duševnega nasprotovanja. Skupina duhovnikov, ki je prišla na oblast, je želela neomejen in izključen dostop do vseh energetskih in informacijskih virov planeta. Ideja popolnega nadzora jih je tako privlačila, da je popolnoma zajela vse njihove misli in želje.

Megalitske strukture na dnu oceana (piramide) in v Gizi so delo prav te skupine ljudi, ki so upali vzpostaviti popoln duševni in fizični nadzor na planetu z ustreznim nadzorom kozmične energije, upali pa so jih tudi uporabiti kot neomejeno vir energije. Kot je znano, se je celotna atlantska civilizacija v celoti zanašala na energijo, pridobljeno iz kristalov v obliki piramide, ki se nahajajo na določenih energetsko pomembnih mestih na planetu. Razporejeni so bili tako, da predstavljajo določen vzorec ali shemo, ki temelji na principu sakralne geometrije. Šlo je za natančno urejeno strukturo, kjer so bile vse povezave zelo tesno povezane in že majhna prekinitev enega od njih bi lahko povzročila obžalovanja vredne posledice za celotno verigo, saj je povzročila nekaj podobnega kratkemu stiku. Zato je bilo za to skupino tako pomembno, da je zavzela celotno planetarno mrežo piramidnih kompleksov, da je lahko celotna shema delovala v celoti. Jasno je, da je bil to neposreden izziv za služabnike skupnega dobrega in je le pospešil delitev družbe kot celote. Denar in viri so pomembni za našo civilizacijo, saj je bila predpotopna univerzalna energija, s katero je bilo mogoče ustvariti popolnoma vse. To pomeni, da je bila sama energija in možnost njenega upravljanja temelj spora, ki je nato uničil celotno civilizacijo.

V poznejšem obdobju je razcep služil konfliktu obeh sistemov in prerasel v oborožen spopad, kjer ni bilo več zmagovalcev.

Preprosto povedano, to propadanje, ki se je zgodilo v Atlantidi, se v nekem smislu nadaljuje do zdaj. Zelo zanimivo dejstvo je, da so tudi kraji teritorialno blizu sedanjim in to zagotovo ni naključje. Ustanovitev ZDA je pred ustanovitvijo ZDA načrtoval oče ustanovitelj, tako kot projekt New Atlantis v našem svetu. Bila naj bi močna in močna država, ki bi prevladovala nad vsem svetom.

Tako je bilo arhipelago Atlantida nekoč blizu sedanjega ozemlja ZDA, medtem ko je Hiperborea zasedla severni del sedanjega ozemlja Rusije. Predpotopna družba je bila razdeljena na dva dela. Na eni strani je bila to Atlantida, nova prestolnica federacije, ki je stalno širila svoje ozemlje z vojaškimi posegi in skrivnim odporom v prizadevanjih za hegemonijo in nadzor nad celotnim planetom, na drugi strani pa Hiperborea, ki je živela po starem družbena pravila in enakost, vsi njeni državljani.

V vertikalni hierarhiji je bil stalni atribut prevlade in vzpostavljanja globalnega nadzora nujnost koncentriranja vse moči v eno roko in to so storili Atlantijci. Hiperboreja se je uprla vsiljevanju takšnega svetovnega reda in se napotila v družbo splošnega blagostanja, ki je bila v središču spora.

MAHÁBHÁRATA

Po mojih predpostavkah dogodki, opisani v staroindijskem epu Mahabharata (Veliki pogovor potomcev Bharate), niso nič drugega kot opis predpotopne civilizacije, Atlantidancev. Glede na višine, ki so jih dosegli pri nadzoru univerzalne energije, potem se vsi ti opisi ne zdijo več tako fantastični.

Bitka pri Kukukšetri ni nič drugega kot začetek konca civilizacije. Zgodovinarji pravijo, da je bitka trajala osemnajst dni in terjala življenja več kot 650 milijonov vojakov na obeh straneh. Uporabljalo je najsodobnejše in najfinijše orožje tistega časa, za katerega je še danes težko najti analogijo. Po hindujski veri je bila bitka pri Kukukšetri (tako kot vse, kar je opisano v Mahabharati) resničen zgodovinski dogodek. Analiza ogljika, izvedena na mestih domnevne jedrske eksplozije, kaže časovno obdobje od 13000 do 24000 pr. N. Št., Kar ustreza drugim hipotezam, ki tvorijo enotno logično nit.

Med bombardiranjem so Atlantiđani uporabili neverjetno močno orožje, ki ni samo izbrisalo mest in vasi z obraza Zemlje, ampak celo zlomilo nekoč veliko celino. Eden njegovih delov leži na dnu oceana, od Tihega do Indijskega oceana, le najvišji deli kopnega pa štrlijo nad površino in spominjajo na arhipelag.